Izrael iz moje perspektive

IZRAEL 27.5-5.6.2016

 

(MOJ POTOPIS)

V današnjih dneh, ko kdo omeni državo Izrael, si ljudje takoj v spomin prikličejo slike iz TV ekranov, ki poročajo o spopadih med Izraelsko vojsko in Palestinci. A zagotavljam vam, da ni niti približno tako zastrašljujoče, kot nam prikazujejo mediji. Sam sem to državo Bližnjega vzhoda, ki meji na severu z Libanonom, na severuvzhodi s Sirijo, na vzhodu z Jordanijo,na jugu z Egiptom in na jugozahodu z avtonomno pokrajino Gazo, tokrat obiskal že tretjič in tudi tokrat me je očarala tako, kot se je to zgodilo že ob prvem obisku.

Država, ki je tako geografsko, kot tudi religijsko zelo pisana, tako kot so njene tržnice pisane s številnimi začimbami. Je edina država na svetu, ki je bila ustanovljena v puščavi in vodo za svoje potrebe črpa iz sredozemskega morja in jo nato filtrira in predela za dnevno uporabo. Večji del populacije je judov, medtem, ko v državi živijo še Muslimani, Kristjani, Drouzi in številne druge verske in etnične skupine. Edini ˝problem˝Izraela se mi zdi čistoča, ki se iz ulice v ulico spreminja. Ulice, z velikimi in modernimi stavbami so precej čiste, dočim starejši del mesta kaže čisto drugo luč. Po tleh je kar precej smeti in zavržene hrane, občasno lahko naletiš tudi na kakšno podgano, a to ni bilo ravno pogosto, saj so za Izrael značilne potepuške mačke, ki jih je res izredno veliko in jih ljudje hranijo, najbrž samo zaradi bojazni, da bi se ne povečalo število podgan in miši. A človek se na vse to hitro navadi in pozabi, ko vidi ostale lepote te prelepe države, ki po število prebivalcev na km2 ni kaj dosti pred Slovenijo. Denarna Izraelska enota je NOVI IZRAELSKI ŠHAKEL (ILS). V času, ko sem bil v Izraelu je bilo menjalno razmerje 1€ = 4.23 ILS.

Organizacija mojega potovanja v Izrael se je začela tri mesece pred načrtovanim odhodom. Letalske vozovnice sem si ogledoval že veliko časa prej, a prava cena za katero sem se odločil je bila postavljena nekje konec februarja. Povratno letalsko vozovnico Dunaj-Istanbul-Tel Aviv mi je uspelo kupiti za neverjetnih 130€ preko strani flugladen.de , a ker je bil datum odhoda tri mesece kasneje sem se odločil, da vozovnice dam zavarovati za primer odpovedi, saj nikoli ne veš, kaj se v tem času lahko zgodi. Kmalu za tem sem si rezerviral tudi prenočišče v hostlu Overstay v Tel Aviv-u, ki se nahaja le dober kilometer od plaže in je oddaljen le dobrih 500m od centra mesta. Cena hostla je bila za 8 noči z zajtrkom 139€, kar je za tako veliko mesto zelo poceni. A kot sem kasneje izvedel, je v samem mestu Tel Aviv toliko ponudb za prenočišča, da so primorani tisti, ki želijo imeti goste, cene zelo spustiti. V tem hostlu je veliko prostovoljcev, ki v zameno za prostovoljno delo, ki traja 30 ur na teden, dobijo brezplačno bivanje ter zajtrk in večerjo, a v hostlu morajo ostati vsaj 4 tedne. Glavni upravljalec je pravtako zelo mlad in prijazen fant EVI.

27.5.2016 Petek   
 Končno dan mojega odhoda v Izrael. Na letališče sem se odpravil ob 8:30, saj sem potoval iz letališča Dunaj od katerega sem oddaljen 3 ure vožnje in na letališču je dobro, da si vsaj 3 ure pred poletom, ki je bil ob 14:25. 

Zaradi zamude letala smo iz letališča Dunaj proti Istanbulu poleteli šele ob 15:30 in bilo mi je pravo olajšanje, da je bilo med povezovalnim letom iz Istanbula proti Tel Aviv-u dve uri razmika, saj bi v nasprotnem primeru zamudil let. Oba leta sta potekala brez zapletov in na letališču Ben Gurion v Tel Aviv-u smo pristali ob načrtovanem času, to je bilo ob 23:30 uri po lokalnem času. Naj napišem, da je časovna razlika med Slovenijo in Izraelom +1 ura. Ob prihodu na kontrolo potnih listovje bila velika gneča, zaradi poostrenih varnostnih kontrol, ki so nekaj običajnega za Izrael in nisem bil niti malo presenečen, ko sem svoj kovček s prtljago prevzel 1 uro po pristanku.

 Ob izhodu iz letališke stavbe čakajo taxi prevozniki, ki ponujajo prevoze do mesta in le ti so od petka, ko se zmrači in do sobote ko se zmrači, edina možnost transporta. V Izraelu se namreč v petek ob sončnem zahodu začne Shabbat. To je čas, ko se v mestu zapre večina trgovin in vsi veliki trgovski centri, prav tako pa se ustavi tudi transport v državi. Razen letal in nekoliko taxijev ni možnosti za transport. Shabbat traja do sobotnega sončnega zahoda, ko vse v mestu ponovno oživi. V času Shabbata je tudi taxi prevoz dražji za približno 50 ILS in stane približno 165 ILS, za ceno se je možno ob običajnih delovnih dneh pogajati s taxistom. Sam nisem niti malo premišljeval in vzel kar prvi taxi, ki je bil tam parkiran in se odpravil do hostla Overstay, ki je oddaljen 21km od letališča. Ob prihodu v hostel mi je prijazni receptor ponudil vodo in mi nato na hitro razkazal hostel, nakar sem se hitro umil in izčrpan od naporne poti v trenutku zaspal.
 

28.5.2016 Sobota 
Prvi pravi dan mojega dopustniškega popotovanja je minil v Tel Avivu. 
Kot sem že omenil, je do sobotnega sončnega zahoda ni možnosti koriščenja javnega prevoza, ki je drugače zelo dobro razvit, zato je v tem času edina možnost potovanja s taxiji, z rentanjem koles ali pa pešačenje. In za to zadnje sem se sam odločil. Sprehodil sem se do Jaffa-e, to je najstarejši del mesta Tel Aviv v katerem je možno videti zgradbe stare več kot 4000 let. Šel sem do starega pristanišča, ki pa več ne gostuje velikih ladij, kot v preteklosti temveč je namenjeno majhnim turističnim ladjicam, s katerimi se lahko za le 20 ILS zapeljete vzdolž obale Tel Aviva in si ob tem še iz druge perspektive ogledate mesto. V pristanišču je kar nekaj privezov za čolne za prosti čas, občasno je celo možno videti tudi majhne ribiške ladjice. 

Od starega pristanišča vodi pot ob obali iz katere je ob večerih možno opazovati lepe sončne zahode ter valove ki se zaganjajo proti skalam. Morje ob obalah Tel Aviv-a je znano po večjih valovih, katere za svoje užitke izkoriščajo tudi turisti za surfanje. Zvečer sem si ob povratku v hostel privoščil hladno Izraelsko temno pivo Goldstar, ki je zelo prijalo ob celodnevnem pohajkovanju. V Izraelu so alkoholne pijače kar precej drage. Tako eno tako pivo že v trgovini stane najmanj 8,90 ILS, medtem, ko ga v lokalih prodajajo za 20 ILS. 
Vnašem hostlu je bila cena tega okusnega temnega piva 17 ILS a vsak dan so imeli od 20-21 Happy hour in v tem času si dobil 2 kom za 25 ILS. Ta dan sem se spoznal tudi s sostanovalcem Sergy-em iz Russie, ki je v Izrael prišel s popolnoma enakimi cilji kot jaz, da potuje po državi in raziskuje njene lepote.

29.5.2016 Nedelja 
Začetek delovnega tedna v Izraelu. Za razliko od Evrope in večine sveta, se delovni teden v Izraelu začne v nedeljo, kar me je ob prvem obisku zelo začudilo, tokrat pa je bilo zame nekaj čisto navadnega. Za prvi delovni dan v Izraelu sva se s sostanovalcem Sergy-em odločila, da greva pogledat v Ein Bokek. To je 174 km oddaljeno mestece v neposredni bližini Mrtvega morja. Odpravila sva se do večje avtobusne postaje, od koder vozijo direktni avtobusi v to mestece. Pot nas je vodila po avtocesti mimo centralnega Izraelskega letališča Ben Gurion, proti

Be´er Sheevi in nato naprej proti cilju. Na poti je možno videti do bujnega zelenja, puščave in vse do skalnatih puščavskih gora. 


V času mojega obiska so že opravili žetev pšenice, tako da je bilo po mnogih poljih videti veliko slame v balah. Pred mestecem Ein Bokek smo se peljali tudi mimo nacionalnega parka Masada, iz katerega je možen kot pravijo ogled najlepšega prizora sončnega vzhoda v Izraelu. Ogled sem preložil na naslednji obisk, ki ga bom poskusil realizirati ob koncu zimskih mesecev, zaradi visokih temperatur, ki so bile v času mojega obiska. Ob koncu teh skalnatih gora se nato odpre prelepi razgled na Mrtvo morje, ki pa žal zaradi preveč črpanja vode iz reke Jordan, ki je glavni vir napajanja Mrtvega morja, usiha. Pravijo, da se gladina vsako leto zniža do nekaj centimetrov. Kopno okrog Mrtvega morja je tudi najnižje kopno na zemlji saj je kar 422m pod morsko gladino. Mrtvo morje je v bistvu slano jezero, ki je drugo najbolj slano jezero na svetu njena slanost se giblje med 28 in 33%. Po krajšem sprehodu skozi mestece Ein Bokek sem si privoščil tudi kratko kopanje v jezeru. Občutek, ko si v vodi je res nekaj neverjetnega, saj se je težko zadržati pod gladino jezera, saj te njegova gostota dviguje na površino. Priporočljivo je, da bi se naj v vodi zadrževali nejveč 30 minut, saj zaradi svoje slanosti voda zelo izčrpa telo. Poleg vsega je bila tudi temperatura 30°C v senci.

Po tem krajšem namakanju v Mrtvem morju sva se odpravila do avtobusne postaje in s prvim avtobusom proti Jeruzalemu. Za ogled voznih redov avtobusov, si je najboljše ob prihodu v Izrael kupiti predplačniško SIM kartico in jo napolniti z dobroimetjem. A pozor!! Pozorni morate biti, da SIM vsebuje tudi zakupljene količine prenosa podatkov. Jaz sem uporabljal SIM kartico ponudnika z imenom Youphone in bil zelo zadovoljen.

Pot od mesteca Ein Bokek vodi cel čas po skalnatih hribih ob Mrtvem morju. Ob poti je kar nekaj nasadov palm, ki jih gojijo zaradi sadežev-dateljnov. Sem pa na tej poti lahko videl, do bogatih razvitih turističnih mest pa vse do razpadajočih barak in celo pastirskih šotorov, v katerih ljudje živijo poleti in pozimi.

Ob prihodu na glavno avtobusno postajo v Jeruzalemu sva se odpravila do postaje tramvaja, ki je čez cesto ob izhodu iz avtobusne postaje, in z njim se lahko za 5.90 ILS zapelješ do mestne hiše Jeruzalema, ki je la dobrih 300 metrov vstran od vhoda v staro mesto Jeruzalem, ki je najbolj znano sveto mesto na svetu za kristjane, muslimane in jude. V bistvu je skoraj vsaka religija nekako povezana z tem mestom. Ob hoji proti vhodu v staro mesto, sva srečala veliko policistov, policistk ter vojakov in vojakinj z velikimi polavtomatskimi puškami na ramenih. 

To je ob vseh napetostih med Palestinci in Izraelci, ter seveda ob možnostih kakih terorističnih napadih nekaj običajnega in človek se po nekaj dnevih v Izraelu na to navadi. A moram POUDARITI, DA SE V VSEH 8 DNEH BIVANJA V IZRAELU NISEM NITI NAJMANJ OBČUTIL OGROŽENEGA!!!

Ob prehodu skozi vhodna vrata v staro mesto se kar da občutiti, da je ta kraj nekaj posebnega. Iz njega izvira neka posebna energija, ki je ni mogoče opisati in jo je možno le občutiti. Malo vstran od vhoda se začnejo ozke uličice, na katerih trgovci ponujajo različne spominke, majice, kovčke in torbice iz kameljega usnja, slastne sveže sokove, ki jih pred trgovec pred tabo iztisne ter jih z dodatkom kaše iz leda ponudi. V teh ozkih ulicah je prav tako možno videti veliko stojnic in lokalov z izvrstno lokalno hrano, ki pa ima glede na to, da je Jeruzalem glavno mesto Izraela, tudi nekoliko višje cene kot Tel Aviv. Ob okrepčilu s šavermo z lepinjo sva se odpravila proti baziliki božjega groba, ki je za mene ena najlepših cerkva na svetu. 

Njena mogočnost, poslikava cele notranjosti ter veliko posameznih prostorov navdušuje in te pusti brez besed. V tej cerkvi sem bil že tretjič a sem bil nad njo navdušen, kot bi bil prvi obisk. Da obhodiš celo cerkev in si jo podrobneje ogledaš rabiš najmanj eno uro. Po ogledu bazilike božjega groba, sva se odpravila dalje in naletela na neko slavje, ob katerem so mlada dekleta oblečena v belo nosila kip Marije. Bila je velika procesija ter veliko število ljudi. Izgledalo je kot neke vrste praznovanje Marije, Jezusove matere. Po poti naprej sva lahko občudovala mogočno obzidje starega mesta Jeruzalema. Namenila sva se proti Zidu objokovanja, ki je najsvetejši kraj na Zemlji za Jude.
 K temu Zidu hodijo Judje v velikem številu molit in je nekaj posebnega. Pred tem zidom je velika ploščad, ki je ob večjih judovskih praznikih prepolna vernikov, ki se na tem kraju združijo v molitvi.

Ker se je začelo temniti sva se odpravila proti izhodu iz starega mesta, a naju je pritegnila množica ljudi, ki se je začela zbirati ob vhodu v mesto. Opazila sva, da se pripravlja neki spektakel z lučmi, katerega nikakor nisva hotela zamuditi. In res se je splačalo počakati. Potem, ko se je bolj stemnilo se je začel festival luči. Dogodek je nekaj izjemnega, saj se na njem zberejo umetniki iz celotnega sveta in na obzidju zunaj in od znotraj starega mesta priredijo pravi spektakel z lučmi. Po končani prireditvi sva se odpravila proti centralni avtobusni postaji v Jeruzalemu, da nebi zamudila zadnjega avtobusa za Tel Aviv.

30.5.2016 Ponedeljek 
Ta dan sem si rezerviral za posebne obiske. Zjutraj sem se z avtobusom odpravil do velike tržnice na prostem, ki je pa vseeno delno pokrita. To je največja tržnica v Tel Aviv-u. Tu je možno dobiti vse od začimb do televizorjev. S prodajalci se je možno pogajati o cenah izdelkov, tako da se kar pogajajte, če se kdaj odpravite tja.

Ob hitrem pohodu skozi tržnico sem se odpravil v Dizengoff center, kjer je sedež Slovenskega veleposlaništva. Pot me je vodila mimo ˝pasjega˝parka. To je park, ki je ograje in kjer lahko lastniki svoje štirinožne prijatelje izpustijo iz vrvic, da se le ti lahko ˝izlaufajo˝. Ker se v veleposlaništvu nisem prej najavil, nisem imel možnosti govoriti z veleposlanico ga Barbaro Sušnik, zato smo se zmenili za drug termin, ko bo veleposlanica prisotna. 
 

NASVET: Ob obisku Izraela, kakor tudi ob samostojnem obisku katerih drugih ˝nemirnih˝ območij sveta, se je dobro oglasiti v veleposlaništvu svoje države, da v primeru izrednih razmer lahko s tabo vzpostavijo kontakt.

Iz mesta sem se nato odpravil do hostla saj je bilo že zelo vroče.

Po krajšem počitku sem se odpravil v bolnišnico Sheba, kjer sem bil zmenjen z vodjem programa otroške srčne kirurgije dr Mishalyem. Dopust v Izraelu sem si planiral tudi zato, da sem hotel obiskat to bolnišnico, v kateri je bila 2X na odprtem srcu operirana moja hčerka.
 Bolnišnica Sheba je največja bolnišnica v Izraelu ter celo ena največjih na Bližnjem vzhodu. 
 Z dr Mishalyem sva se več kot uro pogovarjala nasplošno o programu otroške srčne kirurgije, katerega del je bil tudi sam. Ob končanem pogovoru sem še pozdravil ostalo osebje in se počasi odpravil proti hostlu na počitek.

31.5.2016 Torek   
Dan, ko je bil na vrsti odhod v Galilejo v mesto Tiberija, ki leži tik ob Galilejskem jezeru. Iz hostla sva se odpravila kar precej zgodaj, saj naju je čakalo do 137 km in v planu sva imela pogledati še Golansko planoto. 
Pot proti Tiberii se je kar ´vlekla´pa tudi temperature so bile kar precej visoke. Ob prihodu sva se najprej odpravila pogledat Majmonidovo grobnico, ki je bil eden izmed najbolj vplivnih učenjakov srednjega veka. 
Po ogledu grobnice je bil poldan in ker nisva še ta dan nič jedla sva se odpravila do ene izmed manjših okrepčevalnic na kosilce. Privoščila sva si nekaj podobnega sirovemu bureku z dodatkom jajc, kislih kumaric in malo močne čilijeve omake. Po kosilu sva se odpravila proti Galilejskemu jezeru. 








Samo mesto Tiberias je v bistvu malo večja in kompaktna vas in nima veliko znamenitosti.V središču stoji zapuščena mošeja Al Amari, ki je dobesedno na sredini trga. Okoli nje je zgrajena stavba, ki je v večini tudi zapuščena, v delu ki je pa naseljen so pa trgovine. 

Na koncu poti proti morju pa najdemo Cerkev svetega Petra. Cerkev je zelo lepa in ima čudovito poslikane stene s freskami. Je ena izmed stvari, ki si jih ob obisku Tiberije mora ogledati vsak turist. 
Po koncu obiska cerkve sva se odpravila še do obale jezera, kjer sva se nameravala tudi kopati, a na mestu, kjer sva bila ni bilo urejenih plaž. Zmenila sva se, da plaže za kopanje ne bova iskala ampak greva naprej, a ne proti Golanski planoti temveč proti Nazaretu, saj je bilo tedaj že prepozno za odhod na planoto, za katero si je potrebno vzeti vsaj pol dneva časa, če želiš kaj videti. Odpravila sva se na glavno avtobusno postajo Tiberiasa in imela srečo, saj je ravno takrat krenil avtobus proti Nazaretu.

 




Nazaret, je za krščanstvo drugo najpomembnejše mesto, saj je v njem po pričevanju Jezus preživel večji del svojega otroštva in se tam učil. Zame tudi tretje najlepše mesto v Izraelu. Ima zelo lepo ohranjene stare stavbe in ko hodiš po njem, se ti zdi, da si odpotoval nekam v preteklost. Midva sva se odpravila do nama tedaj najbližje cerkve, bazilike Marijinega oznanjenja, ki je največja krščanska cerkev na bližnjem vzhodu in bi naj bila zgrajena na mestu, kjer bi naj angel oznanil Mariji, da je spočela od svetega Duha.





Od tam sva se odpravila do cerkve svetega Jožefa, ki stoji le dobrih 50 metrov vstran od bazilike Marijinega oznanjenja. Pod cerkvijo svetega Jožefa, so ohranjeni zelo stari ostanki mesta Nazaret, s silosi, ki so jih uporabljali za shranjevanje žit ter kanali, po katerih je tekla voda, ki so jo uporabljali za vsakodnevne stvari.

Nato sva se odločila, da se sprehodiva po majhnem marketu, kjer prodajajo razne spominke, kadila, majice in še bi lahko našteval. Pot naju je vodila, tudi mimo sinagoge, katere je pa bil možen le delni ogled. Po ogledu marketa in sinagoge, sva se odpravila do Kristusove cerkve a je bila na najino žalost zaprta, zato sva se odločila, da si ogledava stavbo mednarodnega centra Marije iz Nazareta. 

To je kar precej velik center, v sklopu katerega je nekaj stavb, ki si jih je možno ogledati. Imajo pa tudi video center, oziroma neke vrste kino, kjer je možno videti filme povezane z Nazaretom, Jezusom in Marijo. Pod samo stavbo pa so tudi ostanki starih delno porušenih hiš iz časa življenja Jezusa Kristusa. V mestu Nazaret je tudi nekaj mošej. Mimo ene izmed njih sva tudi šla. Imenuje se Bela mošeja, a ker sem bil kratkih hlačah nisem mogel vstopiti.

 V Izraelu velja neko pravilo, da se v sakralne stavbe hodi vsaj z dolgimi hlačami.

Na koncu popotovanja po Nazaretu sva si šla ogledat še Grško ortodoksno cerkev Marijinega oznanjenja. Cerkev je po moje najlepše poslikana in okrašena v Izraelu. A ker sem bil v neprimernih oblačilih nisem smel vstopit, ogledal sem si jo sicer že ob prvem obisku v Izraelu. 

 

 Ker je bila ura že kar pozna in je problem ob poznejših urah dobiti avtobus nazaj za Tel Aviv (sem občutil pri prvem obisku), sem predlagal, da se počasi odpraviva poiskat avtobusno postajo iz katere bo peljal avtobus. Med samim sprehodom sva si seveda pasla oči na prelepih stavbah iz časa Kristusa. Pot naju je vodila mimo nekega pokopališča, ki je za razliko od pokopališč v sloveniji izgledal kot v kakšnih kavbojskih filmih iz Amerike.

Ob poznem prihodu v hostel sem si privoščil še flaško Izraelskega piva Goldstar, ter se odpravil spat.

1.6.2016 Sreda
Za ta dan je bil plan ponovni ogled Jeruzalema, saj si celega starega mesta v enem dnevu ni moč ogledati. S prijateljem sva se zmenila, da se dobiva na glavni železniški postaji v Tel Avivu. A jaz sem vlak zamudil, zato mi ni preostalo drugega, da grem z avtobusom. Pravijo sicer, da se splača iz Tel Aviva v Jeruzalem peljati z vlakom, saj je moč videti veliko lepe narave.





 Ob prihodu v Jeruzalem sem šel do postaje mestnega vlaka in se z njim zapeljal do mestne hiše, od koder je do starega mesta le nekaj sto metrov.










Ob prihodu v staro mesto Jeruzalem sem se odpravil do Davidovega stolpa, ki je ena izmed atrakcij Jeruzalema.

To je res lepo ohranjeno obzidje, znotraj katerega je bilo za časa Kristusa majhno naselje. Trenutno je znotraj obzidja gledališče, v katerem ob večerih na stene obzidja projekcirajo filme in prikazujejo življenje za časa Kristusa. Ker sem sam bil tam zvečer, si tega spektakla nisem mogel ogledati. Celotno obzidje je pa urejeno s sobami, v katerih je predstavljena celotna zgodovina Davidovega stolpa ter starega mesta Jeruzalem.
Po ogledu Davidovega stolpa sem se odpravil nekaj pojest. Kot sem se odločil pred odhodom v Izrael, sem cel čas bivanja v tej sveti deželi jedel le jedi, ki so značilne za ta del sveta. Tokrat sem si privoščil šavermo, jed podobno kebabu, vendar za moje pojme veliko boljša kot kabab. Po okrepčiju sem se odpravil do glavne avtobusne postaje, kjer sem bil zmenjen s prijateljem Sergy-em. Zmenila sva se, da se še enkrat odpraviva do mrtvega morja na krajše kopanje in nato domov.

2.6.2016 Četrtek 

 Ta dan sem planiral za ponovni obisk bolnišnice in apartmajev, v katerih ima naše društvo Zvezdni otroci, ki pomaga staršem otrok, ki rabijo zdravljenje v tujini, dva kovčka z potrebščinami, ki jih starši in bolni otroci lahko uporabljajo v času bivanja pred, med in po operaciji.

Po ogledu stvari, sem se odpravil na glavno železniško postajo, od koder sem se namenil v Akko, majhno a lepo mestece na severni obali Izraela.














 Akko je eni izmed najstarejših mest na sveto in je bilo za časa Kristusa strateško pomembno mesto. Iz železniške postaje sem se peš odpravil do 3km oddaljene obale, kjer so v bistvu vse najpomembnejše stavbe in stvari mesta. Sicer je bilo zelo vroče a vredno sprehoda. Okrog tistih najpomembnejših stavb stoji, kot v vseh starejših mestih Izraela, mogočno obzidje.

To obzidje krasijo še vedno vrata, ki so bila postavljena v 13. stoletju in so bila tisti čas edin vhod na kopno s strani morja.











Na sredini tega obzidja stojijo cerkev, močeja in še nekateri verski objekti. Skozi mesto vodijo zelo ozke in lepe uličice, ki obiskovalca na koncu privedejo do mestnega obzidja, ki je na meji z morjem. To obzidje je v 13. stoletju predstavljalo severno mejo Izraela.

Po končanem obhodu ob obzidju sem se odpravil nazaj na železniško postajo in nato z vlakom do mesta Haifa, ki je tretje največje mesto v Izraelu.

Sprva sem planiral, da bi se odpravil v center mesta, vendar sem se zaradi časovne stiske odločil, da grem le do plaže, ki je v neposredni bližini železniške postaje. Preostanek popoldneva sem se sproščal na plaži Haife in se nato pred sončnim zahodom odpravil nazaj proti Tel Avivu.

3.6.2016 Petek
Po malo daljšem spancu sem se odpravil do Slovenskega veleposlaništva v Tel Aviv-u, kjer sem bil zmenjen za srečanje s Slovensko veleposlanico ga Barbaro Sušnik. Srečanje je bilo kratko. Predstavil sem ji tudi del mojega potovanja v Izrael v zvezi z delovanjem našega društva in njen odziv na naše delo je bil zelo pozitiven. Po tem kratkem obisku sem se z zanimanjem odpravil do bližnjega parka, kjer se je odvijal največji homoseksualni dogodek v tem delu sveta Pride parade 2016.

Izrael, je namreč ena izmed najbolj odprtih držav na svetu, glede homoseksualcev. Na tej paradi je bilo možno videti vse od gayev, lejzbijk pa do transvestitiv. Tega dogodka se vsako leto udeleži približno 200.000 ljudi iz vsega sveta. Parada se začne v tem parku in se po osrednji prireditvi nato nadaljuje po ulicah Tel Aviv-a do plaže, kjer potem traja party z raznimi dj-i in glasbenimi izvajalci vse do sončnega zahoda. Po sončnem zahodu se pa zabave preselijo v klube po Tel Avivu, ki jih res ne primanjkuje. Po krajšem ogledu dogodka v parku sem se odpravil proti največji odprti tržnici v Tel Avivu, z namenom, da kupim nekaj spominkov za domov. Ker je bil petek in se je po sončnem zahodu začel šabat sem moral pohiteti, saj v času šabata ne vozi javni potniški promet, zapre se večina večjih trgovin in tudi taxi je težko dobiti, tisti ki pa vozijo imajo tudi cene občutno višje. Ker je ta tržnica kar precej velika in je veliko trgovcev, je težko kaj na hitro kupiti. Se pa splača vsaj 2X sprehoditi vzdolž celotne tržnice, saj lahko kaj hitro poaziš da so cene zelo različne.

Ko sem po dveh urah končno opravil nakup sem se odpravil do hostla. V hostlu je že bil moj prijatelj Sergy, ki je predlagal, da se vrneva nazaj na obalo in izkoristiva še teh nekaj ur za kopanje. Po končanem kopanju, sva se malo pred sončnim zahodom odpravila, da vidiva ali še poteka party v sklopu Pride parade. Razočarana sva ugotovila, da je že vsega konec, zato sva se odpravila do hostla.

4.6.2016 Sobota
Sobota je v Izraelu dan, kot v Sloveniji nedelja. Ker je bil to moj zadnji dan dopusta v Izraelu sem se odločil, da ga, ker ni bilo javnih prevozov, preživim na kolesu. Hostel v katerem sem bival, ponuja tudi najem koles. Zato sem si najel kolo in se z njim odpravil vzdolž obale Tel Aviva. Ogledal sem si stari del Tel Aviva (Old Jaffa) še kot kolesar.

 Prednost vožnje s kolesom je pač ta, da lahko v kratkem času vidiš veliko stvari, saj so ulice sicer raztegnjene in peš bi si težko vse ogledal. Torej s kolesom sem se peljal iz skrajnega južnega dela mesta Tel Aviv mimo dveh glavnih plaž mesta, do starega pristanišča, ki se nahaja v bližini izliva reke Yarkon.

 Nato sem se vozil po bregu reke Yarkon do Ayalona. Ker je bilo že pošteno vroče in mi je zmanjkalo pijače sem se odločil, da se počasi vrnem nazaj do hostla. Ob povratku sem se na hitro osvežil pod tušem. Po kratkem počitku sva se s prijateljem Sergyem zmenila, da izkoristiva še zadnje ure dneva na plaži ob uživanju v morju. Malo pred sončnim zahodom sva se odpravila na sok iz zmiksanega sadja, katerega ponujajo skoraj na vsakem vogalu v Izraelu. Po pijači sva se razšla, saj sem se jaz zmenil, da se dobim na pijači še z psihologinjo iz bolnišnice Sheba, ki nam je pred letom dni veliko pomagala.

5.6.2016 Nedelja
 Zelo zgodaj sem se moral zbuditi, saj sem imel ob 6:30 povratni let za Slovenijo. V Izraelu je tako, da moraš ob povratku domov bilti vsaj 3 ure pred poletom na letališču zaradi varnostnih kontrol.

To je moj potopis iz Izraela. Napisal sem ga zato, da vam razblinim vse dvome glede dopustovanja v tej prelepi, magični državi. Preveč krat je po televiziji prikazano le nasilje med Palestinci in Izraelci. A oddaj, ki bi poročale o lepotah te države pa ni videti in zaradi tega se država Izrael pojavlja med ljudmi, kot neke vrsta Tabu. Sam sem bil v Izraelu tokrat tretjič in ne zadnjič. Za dobrih 8. mesecev se vračam, saj je ostalo še veliko neraziskanih stvari. Takrat se nameravam odpraviti na raziskovanje puščavskega dela Izraela in če bo vse po sreči si bom šel ogledat eno od sedmih čudes sveta, mesto Petra v Jordaniji. Če bi si kdo želel izkusiti Izrael po zelo ugodni ceni in bi potoval z mano, me lahko kontaktira na dj_shark_y@hotmail.com. NE DELAM ZA NOBENO AGENCIJO, POTOVANJE SI ORGANIZIRAM SAM!!!

V potopisu so morda kake slovnične napake, za kar se vam opravičujem!!!

LP